Popravljanje letal z Rosano

Za delo letalske mehaničarke sem se odločila že, ko sem imela 11 let. Takrat še nisem vedela, kakšno je to delo in kaj zajema. Ampak trdno sem bila odločena, da je to pravo delo zame. Takrat je bil to le poklic na listu papirja – a tako privlačen

Da sem postala letalska mehaničarka, sem obiskovala fakulteto za strojništvo, prej pa še štiriletno strojno šolo. Za strojno srednjo šolo sem se odločila, ker taka šola ponuja veliko znanja za nadaljnji študij na strojni fakulteti. Zdaj je zame to delo življenjski stil.

Letalski mehaniki delo opravljamo sezonsko. Letala največ popravljamo pozimi, ko letijo manj pogosto. Pravimo, da naša sezona traja od septembra do konca maja ali začetka junija – takrat dobimo letala v dolgotrajnejši pregled in popravilo. Zunaj sezone pa k nam prihajajo letala, ki jih družbe potrebujejo manj, na krajša popravila, na bistvena vzdrževalna dela.

Moje delo je zahtevno. Pomembno je, da si za to delo bister in spreten. Torej ni dovolj, da si bister, če ti manjka občutka, motorike v rokah. Pomembno je tudi, da si pripravljen na skupinsko delo – veliko delamo skupaj, smo soodvisni od dela drug drugega. Večino znanj za svoje delo sem pridobila med delom. Pomembno je, da znam dobro angleško, ker je veliko sodelavcev tujcev. Da sem se priučila osnovnega dela na letalu, je trajalo 5 let. V tem času sem pridobila grob občutek za delo. Šele po tem dolgem petletnem obdobju praktičnega dela na letalih sem šla v šolo, kjer sem dobila dodatna znanja matematike, fizike, aerodinamike, zaradi katerih sem lahko postala certificirana mehaničarka. Moji vsakodnevni sodelavci so sodelavci v neporušni delavnici. Sodelujem še s kleparji, ličarji in kompozitarji in inženirji.

Delo poteka tako, da dobim delovni »projekt«. Vsak projekt je eno letalo, ki dobi svojo registrsko oznako. Za delo na projektu dobim kartico oziroma delovni nalog. S tem ugotovim, kaj je moja naloga – je letalo samo na pregledu ali je čas za popravilo? Ko ugotovim, kaj je moja naloga, delo razporedim med ljudi – ugotovim, kdo kaj zna, in jim dodelim delo. Nekateri sodelavci, ki na letalih delajo že dolga leta, imajo z menoj primerljivo vrsto dela, nekateri pa so šele začeli. Ti sodelavci zato začnejo s tehnično manj zahtevnimi nalogami – poodpirajo panele in odstranjujejo take komponente, na katerih ni veliko žic.

Pri popravilu letal se težko zmotim. Delovni nalog, moja kartica, natančno popisuje vsak korak. Pove, da moram odviti tale vijak in odstraniti tistole podložko, obe sta v repu letala. Vsak korak je zapisan, moram mu slediti in ne smem delati po svoje. Če se zmotim, se vrnem za par korakov in napako popravim. Če gre za večjo napako, obvestim celotno ekipo, s katero delam. Skorajda nemogoče pa je, da bi šlo letalo z napako iz hangarja. Za mano moje delo pregleda še nekdo, ki je enako usposobljen, kot sem jaz. Ko pregled opravi on, mu sledi še inšpektor. Tik preden letalo odleti, opravi zelo usposobljeno osebje, ki ima 20 let izkušenj, še en sprehod po letalu, da preveri, ali so vse stvari urejene. Preverijo vse: od tega, kako dela motor, pa do tega, kako visijo zavese.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >